Ustanovitev
Leta 1972 je Prekmursko lovsko društvo praznovalo 50 let obstoja. V času priprav na proslavo je Vladimir Pfeifer, lovec in znani kinolog, organizacijskemu odboru predlagal, da bi ustanovili lovske rogiste, kateri bi z melodijami iz lovskih rogov naredili proslavo še posebej slovesno. Kot kinološki sodnik je pred tem sodeloval na mednarodni preizkušnji lovskih psov v Avstriji, na kateri so nastopili lovski rogisti in poskrbeli za posebno vzdušje. Še posebej v nemško govorečih deželah ima igranje na lovski rog bogato tradicijo in so lovski rogisti že dalj časa sestavni del raznih lovskih dogodkov, kar pri nas takrat še ni bilo poznano.
Pfeiferjeva ideja je bila zelo dobro sprejeta, njena uresničitev pa zaupana znanemu Soboškemu glasbenemu pedagogu in lovcu, Jožetu Grlecu. Slednji je dobil nalogo, da nabavi štiri lovske rogove ter poišče zanje še primerne glasbenike. In tako je v izredno kratkem času nastala skupina štirih rogistov v sestavi: Jože Grlec kot strokovni vodja, Anton Vidonja ter Stevo in Željko Marušič. V restavraciji »Zvezda« v Murski Soboti, so 2. septembra 1972, rogisti prvič javno zaigrali fanfaro Pozdrav in s tem naznanili pričetek svečane seje. S tem nastopom so Prekmurski rogisti postali prva tovrstna glasbena skupina v Sloveniji, pa tudi v takratni skupni državi Jugoslaviji.
Od leve: Jože Grlec, Anton Vidonja, Željko in Stevo Marušič
Članstvo
Kot že znano, so bili prvi rogisti Jože Grlec, Anton Vidonja ter Stevo Marušič in njegov sin Željko. Zvoki in melodije lovskih rogov so bili v lovskih krogih, pa tudi širše zelo dobro sprejeti, povabila za nastope na raznih lovskih in drugih svečanostih so naraščala, zato se je kar hitro pokazala potreba po okrepitvi skupine. Dve leti po ustanovitvi so se skupini pridružili še Ignac Benkovič, Štefan Fartelj in Ivan Horvat. Med letoma 1975 in 1976 se je zvrstilo kar petnajst novih kandidatov, a so vsi kar hitro odnehali. Skupina se je močno okrepila s po štirimi novimi člani leta 1982 in še dve leti pozneje. Število članov je tako naenkrat naraslo na petnajst aktivnih rogistov, kar je zabeleženo kot najštevilčnejša zasedba. V celotnem obdobju delovanja je pristopilo k rogistom skupno 44 oseb. Danes Prekmurske rogiste sestavljajo sledeči člani (podatek v oklepaju je leto pristopa): Štefan Fartelj (1974), Štefan Horvat (1982), Ivan Pucko (1982), Vlado Kolman (1988), Zdenek Bily (1989), Rudolf Slogovič (1991), Andrej Marušič (1995), Andrej Smodič (2001), Sandi Kropec (2004), Stanko Peterka (2005) in Zvonko Kajdič (2010).
Nastopi
Poleg naraščanja števila članov so se s časom širili dogodki, na katerih je bila zmeraj bolj zaželena prisotnost rogistov. Pri tem izstopajo razni jubileji (lovcev, lovskih družin, Zveze lovskih družin, drugih skupin lovskih rogistov in pevskih zborov), jesenski lovi, spominske in Hubertove maše, lovski pogrebi, lovski sejmi in razstave, lovski tabori šolskih otrok, vsakoletna srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov ter drugo. Veliko teh nastopov je tudi v tujini, še posebej v Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem in v Italiji.
Sčasoma so začela prihajati tudi vabila za nastope na raznih drugih, nelovskih dogodkih, oziroma svečanostih, kot na primer razne kulturne, športne in druge prireditve v regiji ali širše.
Sem bi med drugim lahko prišteli večkratno sodelovanje rogistov na Soboških dnevih – prazniku Soboške občine, na Maratonu treh src v Radencih, na več bogračijadah, samostojni nastopi v domovih starejših občanov, na slavnostnih dogodkih raznih drugih, nelovskih organizacij in podobno.
Stojijo od leve: Štefan Horvat, Andrej Marušič, Jože Grlec, Ivan Pucko, Franc Veberič, Vlado Kolman, Ignac Benkovič, Ivan Horvat, Zdenek Bily
Čepijo z leve: Štefan Fartelj, Bojan Pap, Franc Šebjanič, Rudolf Slogovič, Jože Brumen
Prekmurski rogisti so obvladovanje igranja na lovski rog večkrat preizkusili tudi v tekmovalni obliki, prvič leta 1999 v Avstriji. Po evropskih državah se namreč redno organizirajo mednarodna tekmovanja lovskih rogistov. Spremlja in ocenjuje jih strokovna žirija, z ozirom na skupno število doseženih točk lahko tekmovalna ekipa osvoji zlati, srebrni ali bronasti rog. Do sedaj so Prekmurski rogisti na takih tekmovanjih osvojili sedem zlatih in en srebrni rog.
Aktivno delovanje društva potrjujejo podatki, da opravijo na leto okrog 30 vaj ter 30 do 40 nastopov, veliko od teh tudi v tujini (na Madžarskem, v Avstriji, na Hrvaškem, v Nemčiji in v Italiji).
Z leve: Stanko Peterka, Vlado Kolman, Zvonko Kajdič, Sandi Kropec, Štefan Horvat, Andrej Marušič,
Štefan Fartelj, Andrej Smodič, Rudolf Slogovič
Skladbe za lovske rogove
Z naraščanjem nastopov se je pokazala potreba po večjem izboru skladb za razne priložnosti.
Leta 1974 se je Jože Grlec upokojil in kot je pozneje sam povedal, ga je lovski rog tako močno pritegnil, da je praktično opustil vse druge glasbene aktivnosti, nazadnje leta 1980 tudi vodenje pihalnega orkestra Murska Sobota. Pričel je komponirati skladbe za lovske rogove, saj je bila tovrstna literatura težko dostopna, avtorji pa izključno tuji. Tako je izpod peresa Jožeta Grleca leta 1993 izšel prvi zvezek »Skladbe za lovske rogove«, v katerem je 50 njegovih partitur. S komponiranjem je neumorno nadaljeval vse do svoje smrti leta 2000. Njegov opus obsega preko sto šestdeset skladb, kar ga uvršča v sam evropski vrh tovrstnih komponistov. Njegove skladbe so po namenu razdeljene na lovske koračnice, skladbe za svečane priložnosti, skladbe, posvečene članom Prekmurskih rogistov, prijateljem in ljubiteljem lovske glasbe, na žalne koračnice ter na sakralne skladbe.
Prekmurski rogisti so Grlečeve skladbe zbrali in leta 2007 v samozaložbi izdali monografijo z naslovom »Pozdrav rogistov«, v kateri je poleg biografije Jožeta Grleca in njegovega foto albuma, zajetih sto oseminšestdeset avtorjevih skladb. Tekstualni del je v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.
Organizacija rogistov
Od ustanovitve do leta 2003 so rogisti delovali kot sekcija pri Zvezi lovskih družin Prekmurje, zato niso imeli statusa društva ter tudi ne vodstvenih organov. Jože Grlec je do leta 1998 praktično skrbel za vse, kar je bilo potrebno za nemoteno delovanje: strokovno delo, vodenje dnevnika vaj in nastopov, finančne zadeve in drugo. To je zanj postajalo vedno težje breme, zato je leta 1998 predlagal sestanek z namenom, da bi naloge razdelil med člane. Posledično je finančne zadeve prevzel Štefan Horvat, strokovno vodenje Ivan Horvat, organizacijske zadeve pa Rudolf Slogovič. Žal je Ivan Horvat po dobrem letu in pol vodenja umrl. Za njim je strokovno vodenje skupine prevzel Zdenek Bily in jo vodil do leta 2005, ko je med člane povabil glasbenega učitelja, da bi s strokovnim delom in pedagoškim znanjem dvignil nivo rogistov. Tako leta 2005 postane član Prekmurskih rogistov Stanko Peterka, kateri prevzame naloge umetniškega vodje.
Po strokovni delitvi sodi skupina v mešano »B« skupino, ker je njena instrumentalna zasedba s tako imenovanimi »Fürstpless« in »Parforce« rogovi v uglasbitvi »B«.
V organizacijskem delu so rogisti doživeli popolno prenovo leta 2003, ko so se registrirali kot Kulturno umetniško društvo Prekmurski rogisti. Sprememba statusa je potekala v sodelovanju z Zvezo lovskih družin Prekmurje, saj je bila skupna ugotovitev, da bo nova organizacijska oblika boljša za obe strani. V istem času so se registrirali tudi pevci v Pevsko društvo Prekmurskih lovcev. Prostor za vadbo in sedež obeh društev jim nudi Zveza lovskih družin Prekmurje, obe društvi imata tudi status članice te Zveze.
V svojem dolgoletnem delovanju so Prekmurski rogisti in tudi posamezni člani prejeli že več priznanj in odlikovanj Lovske Zveze Slovenije. Leta 1991 so bili odlikovani z I. redom Lovske zveze Republike Hrvaške, leta 2003 so prejeli plaketo Mestne občine Murska Sobota, ob 40-letnici delovanja so leta 2012 bili odlikovani tudi posamezni člani društva.
M. Sobota, januar 2022
Rudolf Slogovič, predsednik
